Po leto\u0161nji bedi v Ljubljani, ki se ji je reklo Sodobna elektronika (mimogrede – neki Angle\u017e je vpra\u0161al, ali je to ljubljanski elektrotehni\u010dni muzej), sva od opevanega sejma Interbiro informatika v Zagrebu pri\u010dakovala vrhunsko zasnovo in ogromno novega. \u017dal pa je bistvena pomanjkljivost sejma prav njegova lega: Balkan. Le koga mika razstavljati svoje (drage) izdelke pri nas, \u010de ob tem ne ve zagotovo, ali bo vso opremo sploh lahko odpeljal nazaj na sever ali mu jo bodo kar zaplenili? Pri Balkancih se nikoli ne ve…<\/p>\n
Nekateri tujci ubirajo presneto pametno logiko: poi\u0161\u010di si \u010dimve\u010d dealerjev in jim prepusti, da se stepejo na trgu. \u010ce pogledamo na primer Compaq, so v Jugoslaviji \u0161tirje njegovi zastopniki (Mikrohit in SRC Kemija v Ljubljani ter Microlab in Tera v Zagrebu), vsak s svojimi cenami in seveda vsak s svojimi trditvami o ekskluzivnosti. \u0160e bolj obupna pa je bila organizacija samega sejma, “enega vodilnih v Evropl”, kot pravijo prireditelji. Ob branju sejemskih informacij je dobil \u010dlovek ob\u010dutek, da se na CeBit v Hannover sploh ne bo ve\u010d spla\u010dalo hoditi, saj imamo vse pred nosom! Resnica je vse kaj drugega. V tiskovnem sredi\u0161\u010du je osebje je\u010dalo, ko sva posku\u0161ala ka} zvedeti. Na 25.000 kvadratnih metrih razstavne povr\u0161ine so bile samo tri informacijske to\u010dke (sredi sejmi\u0161\u010da je bil \u010dlovek v dilemi, ali bi od\u0161el 1 km v eno smer ali raj\u0161i samo 800 m v drugo, da bi izvedel, kke kdo razstavlja), pa \u0161e tam so se ne\u0161olane hostese v zadregi nasmihale, saj se jim ni niti sanjalo, o \u010dem jih obiskovalci spra\u0161ujejo.<\/p>\n
Poleg prodajalcev \u010devap\u010di\u010dev so se razko\u0161no predstavili vsi mogo\u010di preprodajaloi hardvera, ki jim je v slabih dveh letih uspelo prilesti s sen\u010dne strani Alp. O\u010ditno so se jim napori spla\u010dali in je na\u0161 trg poln denarja, saj so se pokazali v mogo\u010dnem bli\u0161\u010du in sijaju. Le kdo \u0161e ni sli\u0161al za Jerov\u0161ek computers, MlacoM, Autotechno, Gama electronics, MDS in podobna podjetja, ki sku\u0161ajo bolj ali manj spretno o\u017eeti kupce na ra\u010dun carinskih dajatev? Eden takih preprodajalcev pa je predstavljal tudi “najhitrej\u0161i ra\u010dunalnik na sejmu”: tajvanski 486 pri 33 MHz. Ra\u010dunalnik zaradi dokaj nedostopne cene ni ravno privabljal mno\u017eic, vendar naredi dovolj mo\u010dan vtis podatek, da je Nortonov SI v tajvancu pokazal indeks 52.5, kar se \u017ee bli\u017ea Compaqovemu modelu system-pro486!<\/p>\n
Predstavnik Commodorja se je potrudil in dan ali dva pred sejmom dobil novi PC kompatibilec, tokrat v prenosni izvedbi. C286-LT je kar priro\u010den mlin\u010dek s procesorjem 286, z zaslonom VGA LCD in 20 Mb trdim diskom, konkurira pa Toshibinim prenosnikom (portables) in ra\u010dunalnikom za v naro\u010dje (laptops). Dale\u010d v vrhu “laptopov” je kraljeval LTE 386s\/20, ki ga je Compaq premierno predstavil v Zagrebu v istem tednu kot v svetovnih velemestih. Zelo majhni in tanki ra\u010dunalnik (format A4, vi\u0161ina 4 cm) ima procesor 386SX pri 20 MHz, grafiko VGA, vdelani trdi disk s 30 ali 60 Mb, dela z baterijami ali s tokom iz mre\u017ee, v Nem\u010diji pa je priporo\u010dena cena zanj 13.000 DEM.<\/p>\n
IBM je sklenil, da bo dovolil svojim sistemom RISC vstopiti tudi v Jugoslavijo, in tako so mogo\u010dne zveri lenobno stale na mizah Intertradovih razstavnih prostorov, o\u010ditno premo\u010dne, da bi kdo na sejmu lahko polno izkoristil njihovo hitrost. Tudi tukaj je obveljal zakon lBM, da je vrsta kupcev obratnosorazmerna \u0161tevilu cifer v ceni ra\u010dunalnika. Sistemi RISC 6000 so peklensko dragi in peklensko dobri.<\/p>\n
Glede ekskluzivnih zastopstev in preprodaje programov je pri nas pravi Divji zahod. Prvi prodaja programe kot dealer, drugi je ekskluzivni zastopnik in \u017eeli to\u017eiti prvega, medtem pa tretji, ki ni niti dealer niti zastopnik, ampak nekak\u0161en novodobni pirat, potihem prodaja in instalira programe za hrbtom prvih dveh. Uganka za bralce: kje boste torej kupovali softver? Verjetno bi bilo najbolje po\u010dakati, da se kon\u010da dealerska vojna za oblast.<\/p>\n
Kak\u0161nih posebnih novosti na “mehkem” podro\u010dju ni bilo – Autodesk \u0161e vedno ni naredil verzije AutoCAD 11, kljub temu da ga njegov zastopnik, ljubljanski REPRO, \u017ee prodaja. Pri Quantumu jim je tik pred sejmom uspelo dobiti izvod opevanega Clipperja 5, vendar o njem (\u0161e) ne vedo kaj dosti. \u010ce pa boste pri podjetju Unico, ekskluzivnem zastopniku Microsofta, po naklju\u010dju hoteli kupiti MS Windows 3.0 ali Word for Windows, boste na paket \u010dakali vsaj pol leta, saj zastopstvo ne premore niti enega kosa. Microsoft pa \u0161e ne namerava poslati novih zalog. \u010ceprav je bil januarja v Jugoslaviji sprejet nov zakon o avtorskih pravicah, je na tem podro\u010dju \u0161e vedno popolna zmeda. Na vpra\u0161anje, koliko kopij NetWara so prodali doslej, si nepoobla\u0161\u010deni “zastopnik” ni upal re\u010di drugega, kot da so zadnjo verzijo instalirali nekje na Reki. Balkan!<\/p>\n
Pri Applu so se iz razstavnega prostora odlo\u010dili narediti prodajni kiosk, saj je bilo ve\u010d vsakovrstne krame kot ra\u010dunalni\u0161kih sistemov. Gotovo ste si \u017ee od malega \u017eeleli imeti lepo zapestno uro z napisom Apple! Ali Applovo skodelico za kakav? Mogo\u010de bi pa samo Applov blokec? Ni problema, vse je bilo tam, in to po dosegljivih cenah. No, nekje zadaj so imeli seveda tudi ra\u010dunalnike: novo generacijo macintoshov.<\/p>\n
\u0160e pred kak\u0161nim letom bi promocija novih Applovih macov na zagreb\u0161kem sejmu (tokrat celo so\u010dasno kot v 105 dr\u017eavah po svetu) nemara bolj odjeknila. Toliko bolj, ker naj bi trije novi stroji, mac classic, mac LC in mac Ilsi, prinesli zasuk v Applovi sirategiji in po strmem padcu prodaje v leto\u0161njem letu spet pomagali podjetju na zeleno vejo. Z novimi maci naj bi, na kratko, prijaznost z uporabnikom kon\u010dno segla tudi do uporabnikovega \u017eepa. Toda odkar je Microsoft z Windows 3.0 obogatil MS-DOS za grafi\u010dno ve\u010dopravilno okolje, se zdi, da niti za polovico cenej\u0161i maci ne zbujajo ve\u010d veliko pozornosti. Zlasti ker jih \u0161e vedno zaznamuje poglavitni Applov “za\u0161\u010ditni znak” – nezdru\u017eljivost s svetom IBM-kompatibilnih osebnih ra\u010dunalnikov. Na pravo revolucijo pri Applu torej \u0161e \u010dakamo…<\/p>\n
Vseeno pa za na\u0161e razmere ni zanemarljivo, \u010de si lahko nove izdelke ra\u010dunalni\u0161kih velikanov ogledamo \u017ee isti dan kot drugod po svetu. Nove macintoshe je na sejmu predstavil Adria Computer Systems, generalni zastopnik in distributer Apple Computer v Jugoslaviji. \u0160e ve\u010d, ACS je hkrati promoviral mre\u017eo Applovih prodajnih kanalov pri nas, tako imenovanih centrov Apple, kjer lahko uporabniki dobijo vse, kar potrebujejo v zvezi z Applovimi ra\u010dunalniki – od tehni\u010dnih in komercialnih informacij do tehni\u010dne podpore, servisa in izobrazbe. Centri so \u0161tirje: dva v Zagrebu, po eden pa v Beogradu
\nin Ljubljani.<\/p>\n
O novih macintoshih le na kratko. Prvi, mac classic, naj bi bil namenjen predvsem za\u010detnikom in naj bi nadomestil stroja mac plus in SE. Tudi nova verzija temelji na Motorolinem procesorju 68000, za ceno 999 dolariev (pri nas naj bi stal okoli 19.000 din) pa so v osnovni kon\ufb01guraciji na voljo tudi 9-pal\u010dni \u010drnobeli monitor, disketnik, 1 Mb RAM in tipkovnica. \u010ce je poslej macintosh classic Applov najcenej\u0161i ra\u010dunalnik, propagira dru\u017eba novi macintosh LC kot najcenej\u0161i mac “v barvah” (LC je kratica za “lowcost color”). “Elsie”, kot mu pravijo, uporablja Motorolin \u010dip 68020 pri 16 MHz, ima 2 Mb RAM in pogon za trdi disk. LC podpira do 256 barv, ima pa tudi priklju\u010dek za zvok. Cena, z barvnim monitorjem in s tipkovnico vred, je 3098 dolarjev (pri nas naj bi bila okoli 39.000 din), kar je za ve\u010d kot 3000 dolarjev ceneje od doslej najcenej\u0161ih barvnih macov.<\/p>\n
Mac Ilsi v tej dru\u017einici nastopa kot “najcenej\u0161i mac li”. Natan\u010dno 3769 dolarjev naj bi bila dovolj zmerna cena za ta zmogljivi ra\u010dunalnik z Molorolinim procesorjem 68030. 2 Mb RAM (raz\u0161irljiv do 17 Mb) in 80 Mb trdim diskom. Mac llsi naj bi nadomestil SE 30, v nasprotju z drugima novima strojema pa bo v prodaji \u0161ele januarja prihodnje leto. Dodamo naj, da bodo trije novi maci seveda delovali tudi z novim Applovim operacijskim sistemom 7.0, ki ga pri Applu prav tako napovedujejo za januar naslednjega leta.<\/p>\n
(Miha Kralj, Slobodan Vujanovi\u0107)<\/p>\n
Vir: Moj mikro, 1990-11<\/p>\n
Povezava na poskeniran \u010dlanek<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"