Zatišje, ki je na področju procesorjev za osebne računalnike trajalo od aprila 1989, t.j. predstavitve 486, je bilo burno prekinjeno preteklo jesen. Pri Intelu je rasla živčnost, kajti vse bolj je bilo očitno, da bo AMD dobil sodni spor glede izdelave 386. lzguba monopola na tako bistvenem trgu bi za velikana preprosto pomenila precejše finančne izgube. In zato je bil Intel prisiljen, da pospeši svoj umetno upočasnjen razvoj procesorjev. Najprej je na jesen predstavil 386SL, izboljšano različico 386SX. ki na procesorskem čipu poleg CPE vsebuje še krmilnik pomnilniških čipov zmogljivosti vezja NEAT-SX (EMS 4.0, prepletanje bank, preslikavanje BIOS v RAM itd.), predpomnilniški krmilnik za do 16 K zunanjega predpomnilnika, povrh pa še logiko za inteligentno varčevanje z načinom »sleep« in še nekaj drugih ocvirkov. Čipu 80386SL je sledil 82360SL, v katerem je bil integriran ves preostali del stroja AT 386, vendar brez krmilnika za tipkovnico in disketnega pogona. 386SL je namenjen predvsem trgu vse popularnejših beležnic (angl. notebook], trgu s katerega bo bržkone zelo spodrinil 386SX, in sicer iz treh razlogov: v istem taktu je približno 20% hitrejši, veliko bolj je integriran in porabi manj toka. 386SL bodo skraja izdelovali za frekvenci 20 in 25 MHz.
Toda nato je AMD predstavil Am386DX, legalni klon Intelovega soimenjaka, ki ne le dela enako do vseh najmanjših podrobnosti, temveč poleg tega porabi manj toka (0,8-mikronska »čista« tehnologija CMOS), shranjen je v kompaktnejše ohišje vrste flat-pack in dela v taktu do 40 MHz. AMD je predstavil še Am386DXL, posebno verzijo z zelo učinkovito logiko »upravljanja z energijo« (angl. power management), ki omogoča, da dela s samo 4 kHz (Intelov 386 se more spustiti največ na 8 MHZ). Pri tem pa porabi samo en milivat enegije. AMD je še pred zmago na sodišču primerke svojega 386 razposlal firmam in revijam, in pokazalo se je, da klon originalu ni identičen samo po hardverski in softverski funkcionalnosti, temveč tudi po hitrosti dela v vseh aplikacijah. AMD je objavil, da si ne želi vojne cen z lntelom, vendar je vsem jasno, da bo tega hočeš, nočes prišlo. Sicer pa je AMD že razvil tudi tehnologijo za FP koprocesorje, in to od tistih, ki so združljivi z Intelovim 287 in do zelo hitrih vektorskih procesorjev. Obvlada tudi tehnologijo za hitre krmilnike predpomnilnika in podatkov, shranjenih v takšnern pomnilniku. Že nekaj časa izdeluje procesorje z več kot miljon tranzitorji in hitri Am29050 RISC. Skratka, firma bi mogla že zdaj proizvajati računalnike, združljive s 486. Takšen procesor prlpravlja tudi izdelovaiec procesorjev IIT. Jasno je torej, kakšna nevarnost grozi Intelovim pozicijam na trgu.
Roko na srce, Intelu so se naložbe za 386 že davno povrnile, medtem ko 486 še nekaj časa ne bo v plusu.
Zaradi vsega tega mora Intel pospešiti razvoj novih procesorjev, najprej predvsem v družini 486. Prva novost, najprej najavljena za leto 1992, zdaj pa morda že za letos, 586. Novi kralj v deželi 80×86 naj bi imel po preliminarnih specifikacijah CPE, ki bi bil dvakrat hitrejši od onega v 486 pri istem taktu. FPE trikrat hitrejši od onega v 486, 16 K vdelanega predpomnilnika prve ravni z vdelanim krmilnikom predpomnilnika druge ravni in 64-bitno zunanje vodilo. 586 v taktu 50 MHz naj bi bil v povprečju več kot dvakrat hitrejši od 50 MHz 486. Začetni frekvenci sta 50 in 66,7 MHz.
Druga novost je 486SX, izdelek o katerem še ne vemo, kdaj bo na razpolago. Gre za okleščeno različico 486 brez koprocesorja v ohišju, združljivim s 386, in sicer za 30 odstotkov nižjo ceno, da bi mogel konkurirati AMD 386, 486SX bo delal v enakih taktih kot 386.
Ta nova procesorja naj bi bila skupaj z naslednikom današnjega procesorja 860 RISC Intelov nepremagljivi adut v boju na procesorskem trgu. Kako bo v resnici, bo jasno na jesen, ko naj bi na Comdexu v Las Vegasu predstavili prve primerke teh procesorjev. Kakorkoli že, v cenovnih bitkah vedno zmaga – kupec.
Vir: Moj mikro 1991-05
Avtor: Nejboša Novaković